1 Corinthians 15

Kristus je vstal od mrtvih

1Dragi bratje! Rad bi vas spomnil veselega sporočila, ki sem vam ga oznanil. Sprejeli ste ga in ono je postalo temelj vašega življenja. 2Brez dvoma boste dosegli cilj vaše vere, seveda, če boste ohranili sporočilo prav takšno, kot sem vam ga posredoval. Sicer pa zastonj verujete in ne boste prišli na cilj. 3Najprej sem vam posredoval to, kar sem sam sprejel: Kristus je umrl za naše grehe. To je najpomembnejše in to piše tudi v Svetem pismu. 4Pokopali so ga, tretji dan pa ga je Bog obudil od mrtvih, prav tako kot so napovedali preroki. 5Po vstajenju od mrtvih se je najprej prikazal Petru potem pa enajsterim apostolom. 6Pozneje ga je videlo več kot petsto bratov naenkrat in skoraj vsi izmed njih še živijo; nekateri pa so že umrli. 7Pokazal se je tudi Jakobu in na koncu vsem apostolom. 8Nazadnje se je pokazal tudi meni, precej pozneje kot drugim, kot da sem bil prepozno rojen za to.
V izvirniku: kakor kakemu negodno rojenemu (Apostolska dela 9,1-9).
9Jaz sem namreč najmanj pomemben med apostoli in tudi nisem vreden, da bi bil Jezusov glasnik. Saj sem preganjal Božjo cerkev. 10Vse, kar sem, sem po Božji milosti in dobrotljivosti, s katero me je obsul: to pa ni ostalo brez rezultata: kajti trudil sem se bolj, kot drugi, vendar tudi to ni moja zasluga, ampak je njegova milost povzročila to. 11Zdaj pa ni pomembno, kdo je delal bolj trdo, jaz ali ostali apostoli: pomembno je, da smo vam oznanjevali evangelij in da ste ga vi sprejeli.

Tudi mi bomo vstali od mrtvih

12Če torej verujete to, kar smo vam oznanili, da je Bog obudil Kristusa od mrtvih, kako morejo nekateri med vami trditi: “Vstajenja od mrtvih ni!” 13Ali ti ljudje vedo, kaj trdijo? Če ni vstajenja od mrtvih, je tudi Kristus še vedno mrtev. 14Če pa Kristus ni vstal, vse naše pridiganje nima nobenega smisla, vaša vera pa je prazna. 15Upravičeno bi nam potem ljudje lahko rekli, da smo lažnivci, ne pa Božje priče. Saj vendar trdimo, da je Kristus vstal od mrtvih. Če pa je s smrtjo vsega konec, to ne drži!
V izvirniku: … ker smo pričali zoper Boga, da je obudil Kristusa, ki pa ga ni obudil, če mrtvi ne vstajajo.
16Kot sem že dejal, če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal. 17Če pa Kristus ni vstal od mrtvih, ni vaša vera nič več kot prazne iluzije in tudi vaša krivda še naprej ostaja. 18Tudi vsi tisti, ki so pomrli v veri v Kristusa, so izgubljeni, če je temu tako. 19Če nam vera v Kristusa daje upanje samo v tem življenju, smo najnesrečnejši med vsemi ljudmi.

20Dejstvo pa je, da je Kristus zares vstal od mrtvih in je bil prvi izmed vseh, ki bodo nekega dne še vstali.
V izvirniku: prvina tistih, ki so pozaspali.
21Smrt je prišla na svet po krivdi enega človeka, Adama. Prav tako je prišlo vstajenje po enem, po Kristusu. 22Ker smo Adamovi potomci, moramo vsi umreti. Vsi pa, ki hodijo za Kristusom, bodo po njem vstali v novo življenje. 23Vstajenje pa se bo odvijalo po nekem določenem redu: Prvi je vstal Kristus. Ko se bo vrnil na zemljo, bodo vsi tisti, ki so njegovi, tudi vstali od mrtvih. 24Potem pa bo prišel konec, ko bo izročil Bogu, Očetu, vladarstvo nad tem svetom. Tedaj bo pogubil vse tiste, ki so vzeli moč in oblast v svoje roke. 25Kajti v psalmih piše, da bo Kristus vladal dotlej, dokler Bog ne stori, da mu bodo vsi sovražniki pokorni.
Psalm 110,1.
26Zadnji sovražnik, ki ga bo premagal, je smrt, 27kajti beremo, da mu je Bog vse podvrgel.
Psalm 8,7.
Če je Kristus nad vsem Gospodar, to ne pomeni, da je tudi Gospodar nad Bogom, od katerega prihaja vsa moč.
28Ko pa bo nazadnje Kristus Gospodar nad vsem, se bo kot Božji Sin podredil Očetu, ki mu je dal to zmago. Tedaj bo Bog Gospod nad vsem.
V izvirniku: da bi Bog bil vse v vsem.


29Nekateri med vami so se krstili na mestu tistih, ki so že umrli. Kakšen smisel ima to, če mrtvi ne vstajajo? 30Zakaj se vedno znova izpostavljamo nevarnosti, ko hodimo okrog in pridigamo Božjo besedo? 31Iz dneva v dan gledam smrti v oči,
V izvirniku: vsak dan umiram.
 – in tako tudi je – tako gotovo, kot sem ponosen na vas v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.
32Ali bi se v Efezu podal v tako nevarnost in se boril z divjimi zvermi, če ne bi veroval v vstajenje od mrtvih? Če ni vstajenja od mrtvih, imajo prav vsi, ki trdijo: “Jejmo in pijmo, kajti jutri pride smrt!

33Ne dovolite, da bi vas zavedli tisti, ki tako govorijo: Slaba družba pokvari dober značaj! 34Bodite pametni in več ne grešite. Vam na sramoto moram reči, da so nekateri med vami pozabili to, kar so se naučili o Bogu.

Kako bomo vstali od mrtvih?

35Morda me boste zdaj vprašali: “Kako pa bodo mrtvi vstali? Kakšna telesa bodo dobili ob vstajenju?” 36Kako neumno vprašanje! Vsako seme, ki ga posejemo, mora umreti, da bi iz njega vzklilo novo življenje. 37Rastlinica, ki požene, se zelo razlikuje od semena, ki smo ga posejali. V zemljo smo dali samo suho pšenično zrno ali pa neko drugo seme. 38Bog pa stori, da iz semena požene prav taka rastlina, kot on hoče in različne rastline poženejo iz različnega semena. 39Tako kot je različno seme in rastline, tako so različna tudi druga živa bitja. Ljudje izgledajo drugače kot živali, ptice drugače kot ribe. 40Angeli v nebesih imajo telesa, ki se zelo razlikujejo od naših in njihova lepota je drugačna od naše.
V izvirniku: so tudi nebeška telesa in zemeljska telesa.
41Sonce ima svojo lepoto, mesec in zvezde pa zopet svojo. Pa tudi zvezde se razlikujejo druga od druge po lepoti in sijaju. 42Prav tako si lahko zamislite tudi vstajenje od mrtvih. Naše zemeljsko telo je kot zrno semena, ki bo strohnelo. Ko pa bomo vstali od mrtvih, bo telo neumrljivo. 43Ko telo pokopljemo, je neugledno, vstalo telo pa bo imelo čast, ko ga pokopljemo je slabotno, ko pa vstane, bo imelo moč.
V izvirniku: Seje se v nečasti, vstaja v slavi; seje se v slabosti, vstaja v moči.
44Pokopljemo naše zemeljsko telo, vstali pa bomo v duhovnem telesu.
V izvirniku: Seje se telo naravno, vstaja telo duhovno.
Če so namreč naravna telesa, so tudi duhovna telesa.
45V Svetem pismu namreč piše, da je Adam, prvi človek, “postal živo bitje”, ko mu je Bog vdihnil življenje.
1. Mojzesova 2,7.
Zadnji Adam pa je Duh, ki daje življenje.
V izvirniku: Zadnji Adam je postal oživljajoč duh.
46Ni prišlo najprej duhovno, ampak naravno, potem pa duhovno. 47Adama, prvega človeka, je ustvaril Bog iz zemlje; drugi človek pa je prišel iz nebes. 48Kot Adamovi potomci imamo vsi zemeljsko telo, telo iz prahu. Tisti pa, ki so Kristusovi, bodo imeli tako kot Kristus nebeško telo.
V izvirniku: Kakršen je zemeljski, taki so zemeljski, in kakršen nebeški, taki so nebeški.
49Zdaj imamo vsi umrljivo telo, kot ga je imel tudi Adam. Nekoč pa bomo imeli neumrljivo telo, kot ga ima Kristus.

Smrt je premagana

50Dragi bratje, takole je s tem: Ljudje iz krvi in mesa ne morejo priti v Božje kraljestvo. Nič minljivega ne pride v Božjo večnost. 51Rad pa bi vam zaupal neko skrivnost: Vsi ne bomo umrli, vse pa nas bo Bog povsem spremenil. 52To se bo zgodilo naenkrat, v trenutku, ko bo zadonela trobenta in oznanila, da Jezus Kristus prihaja kot vladar sveta. Povsod se bo slišal njen odmev. Tedaj bodo mrtvi vstali in bodo imeli nova telesa, ki nikoli več ne bodo umrla, prav tako pa bomo dobili nova telesa tudi mi živi.
V izvirniku: in mi se spremenimo.
53Naša zemeljska telesa, kakršna imamo sedaj in ki umirajo, se bodo spremenila v nebeška telesa, ki bodo živela vso večnost. 54Ko pa se bo zgodilo to, se bo končno uresničilo tisto, kar so napovedali preroki:

“Življenje je nadvladalo smrt!”
55“Kje je zdaj tvoja zmaga, smrt?
Kje imaš, smrt, svojo moč?”
Izaija 25,8; Ozej 13,14.

56Smrt je dobila moč zaradi greha in greh ima moč zaradi zakona.
V izvirniku: Želo smrti pa je greh, a moč greha je postava.
57Naj bo slava Bogu, ker je premagal smrt! On je ta, ki nam je dal zmago po Jezusu Kristusu, našem Gospodu! 58Dragi bratje, ostanite trdni in neomajni v veri! Bodite vdani Gospodu in vedite, da nič ni zaman, kar delate zanj.

Copyright information for SlvZNZ